Kaj je tuja DDV?

Tuja DDV se ne vključi v nizozemsko napoved

Tuja DDV je davek na dodano vrednost, ki ga nizozemski podjetnik plača za poslovne izdatke v drugi državi EU: gorivo, hotelski nastanitev, cestnino, razstavni prostor ali poslovni obrok. Ta DDV se pobira v skladu s stopnjo in pravili DDV države, kjer se izdatek pojavi, ne po nizozemskih pravilih. Zato ta znesek ne spada v nizozemsko napoved o DDV — ta napoved je namenjena DDV, ki ga obračunajo nizozemski dobavitelji, ne pa DDV dobavitelja iz Nemčije, Francije ali Španije.

To je hkrati razlog, zakaj se ta DDV samodejno ne vrne. Nizozemska davčna uprava ne more vrniti DDV, ki ga je pobrala druga država, običajna nizozemska napoved pa nima polja za tujo DDV. Za povračilo obstaja ločena, evropska pot: zahtevek po državi in obdobju, namenjena državi, v kateri je bila DDV plačana. Vsaka država tudi sama določi, katere vrste stroškov se lahko povrnejo — kar je povratljivo v eni državi, avtomatično ni povratljivo tudi v drugi državi. To ni zadeva »dodajanja k običajni napovedi«, temveč ločena pot z lastnimi obrazci in lastno presojo države za povračilo.

Pravna osnova: Direktiva 2008/9/ES ureja povračilo

Ta razdelitev med domačo in tujo DDV ter pravica do posebne zahteve za povračilo tuje DDV izhaja iz Direktive 2008/9/ES Sveta o povračilu DDV osebam, ki niso registrirane za DDV v državi povračila. Direktiva določa, da lahko podjetnik, ki ni registriran v državi, kjer je bila DDV plačana, tam plačano DDV povroži z zahtevkom svojemu davčnemu organu, ki ga nato posreduje državi za povračilo. Davčna uprava to pot opisuje na strani o povračilu DDV iz drugih držav EU, vključno z digitalnim postopkom prek portala, ki pri tem sodi.